Slovenščina danes za jutri

29. marec 2025, Brdo pri Kranju

BREZPLAČNA UDELEŽBA

Število mest je omejeno, zato si pravočasno zagotovite svoje mesto in se že danes prijavite na dogodek.

V primeru, da se prijavite in se dogodka ne boste mogli udeležiti, vas prosimo, da se odjavite najkasneje do 26. marca 2025. Pišite nam na: seminarji@rokus-klett.si. V nasprotnem primeru vam bomo zaračunali organizacijske stroške v višini 35 € na osebo.

Spoznajte ugledne strokovnjake s področja jezika, književnosti in didaktike.

PROGRAM

8.00–8.50		Prihod in registracija
9.00–9.15		Pozdravni nagovor
9.15–10.00		SKLOP 1: Bralna pismenost
9.15–10.00		Marjeta Doupona Spreminjanje bralne pismenosti: generacije, jezik in raziskave Več o predavanju Skrij Predavanje osvetljuje bralno pismenost v Sloveniji skozi perspektivo različnih generacij in raziskav. Raziskuje, kako družbene in jezikovne spremembe vplivajo na rezultate meritev. Ukvarja se z vprašanjem, čigava odgovornost je bralna pismenost mladih, pa tudi tistih, ki so šolanje že zdavnaj zaključili. S pomočjo primerjave starega in novega prevoda Pike Nogavičke ponazarja, kako se jezik skozi čas spreminja in kako to lahko vpliva na razumevanje besedil.
10.00–10.30		Odmor 1
10.30–12.00		SKLOP 2: Književnost
10.30–11.00		Prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol Motiv hrane in žretja v treh slovenskih dramah Več o predavanju Skrij Hrana ima poleg funkcije zadovoljevanja primarnih človekovih potreb v vsaki družbi in kulturi tudi številne druge pomene. V predavanju bomo raziskovali, kako je motiv hrane prisoten v različnih oblikah umetnosti, natančneje pa bomo ob odlomkih analizirali različne pomene hrane/hranjenja/žretja v treh slovenskih dramah, to so Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Ljudožerci Gregorja Strniše in Žrelo Žanine Mirčevske. V vseh treh dramskih besedilih dobi hrana simbolne razsežnosti, avtorjem pa omogoča kritičen premislek nekaterih temeljnih vprašanj človekovega bivanja.
11.00–11.30		Prof. dr. Alojzija Zupan Sosič Moje pesmi, moje sanje Več o predavanju Skrij Branje leposlovja izboljšuje empatijo, družbeno percepcijo in čustveno inteligenco, pri čemer ravno branje pesmi najbolj usmeri našo bralno pozornost in jo odpira različnim možnostim. Če se bomo pesmi približali na različne načine, upoštevali različne pogoje in možnosti, bomo ustvarili pravo okolje za doživljanje in razumevanje pesmi. Pri branju pesmi namreč ni najpomembnejše, ali smo pesem razumeli ali ne, ampak kako smo jo povezali z lastnim svetom. Predavanje bo predstavilo nekaj možnosti, kako lahko pesmi postanejo del našega življenja, pretopijo pa se lahko tudi v naše sanje.
11.30–12.00		Prof. dr. Boža Krakar Vogel Šolska interpretacija v novi prenovi Več o predavanju Skrij V predavanju bomo osvežili šolsko interpretacijo kot univerzalno metodo književnega pouka, definirano kot »skupno branje in obravnava leposlovnih besedil v problemsko-ustvarjalni interakciji učitelja in učencev, pri kateri vsak posameznik ob učiteljevih spodbudah dojema literarno besedilo (in svoje dojemanje izraža) na vseh temeljnih spoznavno-sprejemnih stopnjah«. Pregledali bomo, katere doživljajsko-spoznavne procese spodbuja šolska interpretacija skozi faze metodičnega sistema, kako ustrezna je za uresničevanje skupin književnovzgojnih ciljev v novi prenovi, na katere poudarke naj bi bil učitelj posebej pozoren. Razlago bomo sproti povezovali s praktičnimi primeri vprašanj in nalog, s katerimi lahko dosegamo zastavljene cilje.
12.00–13.00		Kosilo
13.00–13.30		Predstavitev za osnovno šolo: Maša Skok in Nina Bele Interaktivno gradivo Pisani svet slovenščine (Založba Rokus Klett)
13.00–13.30		Predstavitev za srednjo šolo: Mag. Saša Pergar Prenovljena izdaja zbirke Priprava na jezikovni del poklicne mature iz slovenščine (Založba Rokus Klett) Andreja Ponikvar Jakša Orodje klikTEST (Založba Rokus Klett)
13.45–14.45		SKLOP 3: Jezik
13.45–14.15		Prof. dr. Hotimir Tivadar Vloga in podoba slovenščine v javnem prostoru – pravorečni vidik Več o predavanju Skrij Pravorečje v sodobnem pomenu besede že nekaj časa ni samo ukvarjanje s pravilno izreko in knjižnim jezikom, ampak je treba upoštevati tudi pravila javnega nastopanja. Če je bila v preteklosti knjižna izreka v javnosti nujnost in prestiž, se je v zadnjem obdobju odnos do knjižnosti spremenil. Spremenilo se je tudi razmerje med javnostjo in zasebnostjo, pri čemer je zasebno marsikdaj postalo javno. Toda upoštevanje retoričnih pravil in knjižne izreke še vedno zagotavlja najučinkovitejšo pot do sporazumevanja. Pravorečno znanje v najširšem smislu, tj. kakovostno izkoriščanje svojega govornega aparata, je ključ do uspeha v šoli in kasneje tudi v poklicu in vsakdanjem življenju – govor kot najbolj izdajalsko početje človeka obenem pomeni tudi velik vpliv na poslušalce in sogovorce. V predavanju bom s konkretnimi primeri predstavil osnovne retorične usmeritve pri javnem nastopanju in osnove slovenskega glasoslovja ter fonetike, kar lahko smiselno vključijo v svoje delo tudi učitelji in učiteljice. Učenje kakovostnega javnega govornega nastopanja se namreč začne v šoli.
14.15–14.45		Prof. Tomaž Gubenšek O artikulaciji Več o predavanju Skrij Kako razvijati natančnost in fleksibilnost pri govorni realizaciji, s posebnim poudarkom na poznavanju artikulacijskih in pravorečnih pravil slovenskega jezika? Kako uzavestiti posebnosti slovenskega izrekovalnega sistema? In kako se ob vsem tem počutiti sproščeno in samozavestno? Predstavil bom nekaj pristopov in sistemov razvijanja natančne artikulacije, s posebnim poudarkom na zvenu slovenskih soglasnikov. Prikazal bom vaje, ki nam lahko pomagajo pri individualnem ali skupinskem delu in razvoju povezanosti telesa, diha in glasu.
14.45–15.00		Odmor 2
15.00–16.00		SKLOP 4: Jezik
15.00–15.30		Doc. dr. Ina Ferbežar Izmera jezika ali kdo se boji preizkusov znanja? Več o predavanju Skrij »Kadar koli te kakšna stvar prestraši, je najbolje, da jo izmeriš.« (D. Kehlmann, Izmera sveta) Kaj je (jezikovno) znanje? Kdo je odgovoren zanj? Ali ga je mogoče izmeriti? Kaj imajo skupnega tehtnica, termometer, ravnilo – in Pepelkin čeveljček? Ali je »meter« lahko elastičen? Ali obstajajo »dobri« preizkusi znanja? Ali so taki preizkusi potrebni? In ali se je o tem sploh smiselno spraševati? O(b) vsem tem bi želeli in morali razpravljati – pa zaradi ozkih časovnih okvirov ne bomo mogli. Na predavanju o jezikovnem testiranju se bomo zato omejili in nekatere izzive izdelave jezikovnih preizkusov predstavili ob konkretnih nalogah.
15.30–16.00		Dr. Mihaela Knez Učenci priseljenci pri pouku slovenščine Več o predavanju Skrij Delež učencev priseljencev se v slovenskih osnovnih šolah iz leta v leto povečuje. V letu 2024 je bil več kot 8-odstoten. Namen našega prispevka je predstaviti jezikovne okoliščine, v katerih se šolajo ti otroci, jezikovne zahteve, s katerimi se soočajo v procesu izobraževanja, izsledke nacionalne evalvacijske študije o njihovi bralni zmožnosti in pristope, ki bi jim olajšali vključevanje v redni pouk slovenščine.

PRIVLAČNO DARILO

Vsi, ki se boste simpozija udeležili, boste prejeli skrbno izbrano darilo, med drugim tudi plakat z ilustrirano karto slovenskih narečij.

POTRDILO O UDELEŽBI

Udeleženke in udeleženci prejmete potrdilo o udeležbi na simpoziju.

O napredovanju v naziv odloča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, njegove odločbe ne moremo prejudicirati. Glede na 3. odst. 19. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive bi se udeležba na simpoziju lahko štela kot poseben pogoj za napredovanje zaposlenih v šolah.